The Noble Qur'an Encyclopedia
Towards providing reliable exegeses and translations of the meanings of the Noble Qur'an in the world languagesThe Spider [Al-Ankaboot] - Fulani Translation - Rowwad Translation Center
Surah The Spider [Al-Ankaboot] Ayah 69 Location Maccah Number 29
Alif, laam, miim.[1]
E yimɓe ɓen cikku ɓe ngaccirte nii, fii ɓe wi'ii: "Min ngooŋɗinii!" Hara ɓe pitninaaka?
Gooŋɗii, Min pitninii ɓen adinooɓe ɓe. Maa Alla feññin, fii gooŋɗuɓe ɓen, maa O feññin kadi, fii fenooɓe ɓen.
Kaa golluɓe bonɗi ɓen cikku, won'nde ɓe laawoto Min? ko ɓe ñaawata kon bonii!
مَن كَانَ يَرۡجُواْ لِقَآءَ ٱللَّهِ فَإِنَّ أَجَلَ ٱللَّهِ لَأٓتٖۚ وَهُوَ ٱلسَّمِيعُ ٱلۡعَلِيمُ [٥]
Kala tawɗo homo njortii kawroygol e Alla, ko pellet, lajal Alla ngal, ko hewtaygal. Ko Kaŋko woni Nanoowo, nganduɗo on.
Kala kadi tiiɗniiɗo, ko hoore-makko o tiiɗnanii, tawde pellet, Alla ko jon'diniiɗo e tageefo ngon.
Ɓeen non gooŋɗinɓe, ɓe ngolli golle moƴƴe, ma Min momtan ɓe bonɗi maɓɓe ɗin, Min njoɓitra ɓe, ko ɓuri moƴƴude e ko ɓe ngollatnoo kon.
Min njamirii neɗɗaŋke on, moƴƴugol e mawɓe makko ɓen. Si ɓe ndoolii maa fii cirkangol Kam, ko a alanaa ɗum ganndal, wota a ɗofto ɓe ! Ko ka Am, woni ruttorde mon, Mi habra on, ko ngollatno ɗon.
Ɓeen gooŋɗinɓe Alla, ɓe ngolli golle moƴƴe, ma Min mbaɗtiduɓe e moƴƴuɓe ɓen.
Hino e jimɓe ɓen, wi'oowo: "Min ngooŋɗinii Alla"; hara non si o tampiniraama fii Alla, o waɗat lorra yimɓe ɓen, wano lepte Alla ɗen. Si ballal kadi immorii ka Joomi maa, pellet, ɓe mbi'ay: "Miɗen ngo'dunoo e mo'on!" Kere wonaa Alla ɓuri anndu'de ko woni e ɓerɗe tageefo ngon?
Ma Alla anndin fii gooŋɗinɓe ɓen, ma O feññina kadi fii naafiqiiɓe ɓeen.
Heeferɓe ɓen wi'ani gooŋɗinɓe ɓen: "Jokkee laawol amen ngol, men fawtoto fii goopi mon ɗin". Kono ɓe ngonaani fawtotooɓe hay hu'unde e goopi maɓɓe. Pellet, ko ɓe fenooɓe.
Kono maa ɓe paawtoo fii teddeendi bakkaat maɓɓe ɗin, e teddeendi goo, wond'ude e teddeendi maɓɓe ndin. Ko maa ɓe lamndoyee, Ñande Darngal, ga e kon ko ɓe fekindotonoo.
Gooŋɗii Min nulii Nuuhu e yimɓe makko ɓen, o ñiiɓi hakkunde maɓɓe, duuɓi ujunere, ŋakkuɗum duuɓi cappanɗe jowi. Waame on nanngi ɓe, hari ko ɓe tooñɓe.
Min ndaɗndi mo, kaŋko e yimɓe laana kan; Min mbaɗi ka kaawisa tageefo ngo.
(Jaŋto) kadi Ibraahiima, nde o wi'annoo yimɓe makko ɓen: "ndeewee Alla, kulon Mo; ko ɗum ɓuri moƴƴann'de on, si woni hoɗon nganndi".
Anndee ko ndewoton kon ga Alla, ko sanamuuji, hoɗon taƴa fenaande. Pellet, ɗin ɗi ndewoton ga Alla, ɗi waawaa on arsikude; ɗaɓɓiree arsike on ka Alla, rewon mo, ƴetton Mo. Ko ka makko woni rutteteɗon.
Si on njeddi i, haray mofte adinooɓe kadi njeddiino (Nulaaɓe mum). Alaa ko fawii e Nulaaɗo on, si wonaa yottingol ɓannginngol.
E ɓee yiaani no Alla fuɗɗorta tagoore ngum, refti o ndttat ngu? Pellet, ɗum wonii ko newanii Alla.
Maaku: "Yiilee ka leydi, ndaaron no O puɗɗori tagoore. refti Alla tagoore sakkitoru ngum. Pellet, Alla ko kattanɗo kala hu'unde".
Homo lepte mo o muuyani, o yurmo mo O muuyani; ko ka makko rutteteɗon.
On wonaani laawotooɓe ka leydi, wonaa ka kammu; alanaa on ga Alla, woni giɗo, wanaa ballo.
Ɓeen yedduɓe aayeeje Alla ɗen, e hawroygol e makko ngol, ɓen taƴike e yurmeende Am, ɓen ɗon, hono woodani ɓe lepte mu'usuɗe.
Jaabawol yimɓe makko ɓen wonaano, si wonaa wiide ɓe: "Waree mo, maa sunnon mo". Kono Alla daɗndi mo e yiite ngen. Pellet, wonii e ɗum, Ma'andeeji, wonan'de yimɓe gooŋɗimɓe.
O maaki: "nganndee ko ndewoton kon ga Alla, ko sanamuuji, fii yiɗindiro hakkunde mon, ka nguurndam aduna, hooti non, Ñande Darndal, yoga mon yeddoyay yoga, yoga mon kadi huɗo yoga, hara non, jaaƴorde mon nden, ko ka Yiite, hara wallooɓe alanaa on".
Luutu gooŋɗini mo. O maaki: "Min on, ko mi feroowo ka Joomi am, ko Kaŋko woni Fooluɗo, Ñeeño On".
Min njeɗi mo Ismaa'iila e Yaaquuba, Min mbaɗi e geñngol makko ngol, Annabaaku e Daftere. Min ngokki mo mbarjaari makko ndin aduna, pellet, kaŋo on ka La'akara, ko o jeyaaɗo e moƴƴuɓe ɓen.
(Jaŋto) kadi luutu, nde o maakannoo yimɓe makko ɓen : " E on aray e paŋkare, ɗe gooto e winndere nden adaaki on e mun?
E on aray jottagol e worɓe ɓen? paloɗon kadi e laawol? Ngollaton ko mbatirdu mon ko añinii?" Kono jaabawol yimɓe makko ɓeen wonaano, si wonaa wiide ɓe: "Addan men lepte Alla ɗen, si tawii ko a jeyaaɗo e gooŋɗuɓe ɓeen".
O maaki: "Joomi am, wallam e hoore yimɓe bonnooɓe ɓeen".
Tuma nde Imminaaɓe Amen ɓen addannoo Ibraahiima welo-welo ngon, ɓe mb"i: "Minen, ko men halkooɓee yimɓe ndee saare. Tawde pellet, yimɓe mayre laatike tooñooɓe".
O maaki: "Kono Luutu no ton!" Ɓe mbi'i: "Ko minen ɓuri anndude fii won'ɓe ton. Ko ma men daɗndu mo, kaŋko e yimɓe makko ɓen, si wonaa debbo makko on, o jeyaama e helketeeɓe ɓeen".
Tum nde imminaaɓe Amen ɓen keewtunoo ka Luutu, o saɗtiraa fii maɓɓe, ɓernde makko ɓiɗtorii fii maɓɓe. Ɓe mbi'i: "Wota a hul, wota a suno. Ko men daɗndooɓe ma an e ɓeynguure maa nde, si wonaa debbo maa on, o jeyaama e halkaaɓe ɓen.
Ko moen njippinooɓe lepte e yimɓe ndee saare, immorde ka kammu, sabu ko ɓe yaltunoo e ɗoftaare kon".
Gooŋɗii Min ngaccii e nden (saare), Ma'ande ɓanngunde, wonan'de yimɓe haqqilooɓe ɓeen.
(Min nuli) kadi e Madyana, musiɗɗo maɓɓe on, Shu'aybu. O maaki: "Ko onon yo yimɓe am, ndewee Alla, jortoron Ñalannde sakkitiinde nden, wota woniri e leydi ndin, bonnooɓe".
Kono ɓe njeddi i mo. Dillannde nden nanngi ɓe, ɓe waɗtini ka koɗooli maɓɓe, ko ɓe jicciiɓe-maayi.
(Meon kalki) kadi Aadi'en, e Saamuda'en. Gooŋɗii caambbeje maɓɓe ɗin ɓannganii on. Seytaane cuɗinani ɓe, golle maɓɓe ɗen, ndu sakkii ɓe e laawol ngol; tawi le, ko ɓe reentunooɓe.
(Min kalki) kadi Qaaruuna, e Fir'awna e Haamaana. Gooŋɗii le, Muusaa addanii ɓe ɓanngannduyeeji, kono ɓe toownitii ka leydi, ɓe wonaano laawotooɓe.
Kala maɓɓe, Min leptirno bakkaatuuji mum ɗin: no e maɓɓe, ɓe Min ngurti henndu e mum; no e maɓɓe, ɓe haacaango kalki; no e maɓɓe, mo Min mutini ɗum ka leydi, no e maɓɓe kadi, ɓe Min yoolunoo. Kono non, Alla siforaali tooñoowo ɓe; si ko woni, ko kamɓe tooñuoo ko'e maɓɓe.
Misal ɓen jogitiiɓe ga Alla deweteeɗi, ko wano marijaawowal(njomblo) saccungal suudu. Ko ɓuri lo'ode non e cuuɗi ɗin, ko suudu marijaawo. Sinno ɓe annduno!
Pellet, Alla no anndi kala hu'unde nde ɓe noddata ga makko. Ko Kaŋko woni Foolɗo, Ñeeño On.
Ɗii ko yeruuji ɗe Min piyanta yimɓe ɓen; ko woni tun, paamataa ɗen, si wonaa annduɓe ɓen.
Alla tagirii kammuuli ɗin e leydi ndin, e hoore goonga. Pellet, wonii ɗum, Ma'ande, wonan'de gooŋɗinɓe ɓen.
Janngu ɗum ko waayinaa e maaɗa ka deftere, ñiiɓaa e juulde nden. Pellet, juulde nden no haɗa paŋkare e ko añinii. Ko jantagol Alla ngol ɓuri (hu'unde kala) mawnude. Alla no anndi ko ngolloton kon.
Wota on weeñir yimɓe defte ɓen si wonaa e no ɓuri e moƴƴirde, si wonaa hara ko ɓen tooñɓe e maɓɓe. Mbi'on: "Min ngooŋɗinii nden njippinaande e amen e ɗen njippinaaɗe e mon. Deweteeɗo amen On e deweteeɗo mon On ko gooto, menen non, ko Min jebbilanii ɓe Mo".
Ko wano non Min njippiniri e maaɗa Deftere nden. Ɓeen ɓe Min ngokki Deftere nden, heɓe mgooŋɗini nde. Hino e maɓɓe on gooŋɗinɗo nde. Yeddataa Aayeeje Amen ɗen, si wonaa heeferɓe ɓen.
A wonaano haɗa janngatnoo deftere ado mayre, a winndirtaano ñaamo maa ngon. Harayno, bonnooɓe ɓen cikkittono.
Si ko woni, ko nde Aayeeje ɓannguɗe e ɓerɗe ɓen okkaaɓe ganndal. Yeddataa aayeeje Amen ɗen, si wonaa tooñɓe ɓeen.
Ɓe mb'i: "Hanno jippinee e makko Ma'andeeji immorde ka Joomi makko?" Maaku: "aayaaji ko joomam addata, anndee min, ko mi jeertinoowo ɓannguɗo".
Kere yonaani ɓe won'de Min njippinii e maaɗa deftere nden hende janngee e maɓɓe? Wonii e ɗuum, yurmeende e waaju wonan'de yimɓe gooŋɗinooɓe.
Maaku: "Alla yonii hakkunde am e mooɗon seedee Hino anndi ko woni kon ka kammuuli e ka leydi. Ɓen non gooŋɗimɓe meere nden ɓe yeddi Alla, ko ɓen ngoni oni sooyɓe ɓen.
Heɓe kawjirane lepte ɗen. Si wonaano fii lajal innaangal, lepte ɗen ngardiratno e maɓɓe juhal, hara kamɓe ɓe so'aa-anndude.
Heɓe lawjirane lepte ɗen, hara non pellet, Jahannama ko fiiltiinge heefereɓe ɓeen.
Ñande lepte ɗen suddiroyta ɓe senngo dow maɓɓe e ka ley koyɗe maɓɓe, O daala[na ɓe]: "Meeɗee ko ngollatnoɗon kon!"
Eey mon jiyaaɓe Am gooɗinɓe! Nganndee leydi Am ndin ko yaajundi. Ko Min ngoni ko ndewoton!
Kala woŋkii meeɗay maayde. refti ko ka Amen ndutteteɗon.
Ɓeen gooŋɗinɓe ɓe ngolli golle moƴƴe, ma Min koɗnu ɓe ka Aljanna e cuuɗi ɗi canɗi ilata senngo ley majji, koɓe duumotooɓe ton. Iskin(heskey)° moƴƴere njoɓdi gollunooɓe,
ɓeen muññiiɓe, ɓe tuugii e Joomi maɓɓe.
Heewii e ruugatɗi ɗi yooɓotaako arsike majji! Ko Alla arsikata ɗi wond'ude e onon. Ko Kaŋko woni Nanoowo, gannduɗo.
Pellet, si a laɓndiima ɓe: "Ko hommbo tagi kammuu- li ɗiin e leydi ndin, O elti na'ange nge e lewru ndu?" Ma ɓe mbi'u: "Ko Alla". Ko holno ɓe ferlitoraa (e gooŋɗingol ngol)?
Alla no yaacnana arsike on mo o muuyi e jiyaaɓe makko ɓen, Homo ɓittana mo. Pellet, Alla ko gannduɗo kala hu'unde.
Pellet, si a lanndike ɓe: "Ko hommbo jippiniri ndiyam ka kammu ɗam O wuurnitiri leydi ndin ɓaawo ndi yoorde?", ma ɓe mbi': "Ko Alla". Maaku: "Yettoore woodanii Alla!". Si ko woni, ko ɓuri ɗuuɗude e maɓɓe kaqqiltaa.
Ɗam nguurndam aduna wonaani, si wonaa mbeleeɗe e fijindaaru. Pellet, ko hoɗo La'akara ngon woni nguurandam. Sinno ɓe annduno.
Si ɓe waɗɗike ka laana, ɓe nodda Alla ɓe laɓɓinano mo noddaandu ndun. Tuma nde o daɗndi ɓe ka njoorndi, on tuma ɓe cirka.
No ɓe yeddira ko Min ngokki ɓe kon, awa yo ɓe dakmito! Aray kaɓe ngannda.
E ɓee nji'aani won'de Min mbaɗii hormorde hoolniinde, yimɓe ɓen no ci'ifee(mbifte) bannge maɓɓe? E ko meere nden ɓe ngooŋɗinta ɓe njedda neemaaji Alla ɗin?
E ko hommbo ɓuri tooñide wa on pekondiiɗo fenaande e hoore Alla, maa o fenni goonga kan nde ka arnoo e makko? E wonaa ka Jahannama woni jaaƴorde yedduɓe ɓen?
Ɓeen tiiɗnorɓe e (weltingol) Min, ma Min peewnirɓe e laawi Amen, ko pellet, Alla no won'di e moƴƴinooɓe ɓeen.

