The Noble Qur'an Encyclopedia
Towards providing reliable exegeses and translations of the meanings of the Noble Qur'an in the world languagesThose who set the ranks [As-Saaffat] - Fulani Translation - Rowwad Translation Center
Surah Those who set the ranks [As-Saaffat] Ayah 182 Location Maccah Number 37
Mi wooɗndirii cappniraaɗi ɗin saffaaji.
Mi wooɗndirii coggirayɗi (duule) ɗin coggugol.
Mi wooɗndirii janngiratɗi ɗin, ganndintinorgol:
"Pellet, deweteeɗo mon on, ko bajjo,
Jeyɗo kammuuji ɗin e leydi ndin, e kon ko woni hakkunde ɗin ɗiɗi, Jeyɗo kadi puɗirɗe ɗen.
Min cuɗirii kammu (hikkii ngu) aduna ngun: cuɗaari koode ɗeen,
e deenirgol (ngu) kala seytaane daɗaandu.
Ɗi kaɗtanaaka keɗitagol mbatu [Maleykaaji toowu ngu ngun; tawde hiɗi peroree e kala baŋŋe,
ka faɗagol (ɗi). Hino woodani ɗi kadi, lepte duumiiɗe.
Si wonaa ndun bifti ndu e majji, jilannde [haala], ndu rewnree hoodere tufatnde.
Laɓndo ɓe: si ko kamɓe ɓuri saɗtude takde kaa ko ɓen ɓe Min tagi? Min tagirii ɓe kamɓe, loopal narnungal.
Si ko woni, a haawi, heɓe njalnora!
Si ɓe mbaajaama, ɓe mbajitortaa;
si ɓe nji'ii ma'ande, ɓe njalkita,
ɓe mbii'a: "Ɗuum wonaani, si wonaa mbilewu ɓanngu ngu.
Eyoo si min maayii, min ngontii mbullaari e ƴi'e, haray ko min immintinoyteeɓe?"
Baabiraaɓe amin adinooɓe ɓeen kadi e minen?"
Maaku: "pellet! Hara le ko on hoynaaɓe".
Nganndon ɗum, ko wuttaandu wo'oturu pet, tawee jaka yoo, heɓe ndaara,
Ɓe mbi'a: Ee bone amen ! Ko ndee woni Ñaaande njoɓdi kuuɗe".
"Ko ndee woni Ñalaande ñaawoore, ko njeddatnoɗon fii mum".
Mooɓee tooñɓe ɓen, e nandadiiɓe maɓɓe ɓen, e kon ko ɓe ngonnoo e rewde,
ko woori Alla. Coggireeɓe ka laawol Jahiimi.
Ndarnon ɓe, tawde ko ɓe laɓnditeteeɓe".
"Ko heɓi on, on mballindirtaa?"
Ko woni kamɓe ɓe hannde, ko ɓe jebbilii ɓe,
woɗɓe e maɓɓe peewtita ɓeya, ɓe laɓndondira;
ɓe mbi'a: "Ko onon ngoni ko ardiranaynoo men, ka ɓaŋŋe ñaamo".
(Koohooɓe) ɓen mbi'a: "Ko woni kon, on meeɗaano won'de gooŋɗinɓe.
Doole woo min ngalanaano on. Si ko woni, on ngonno yimɓe bewɓe.
Konngol Joomi men ngol, jojjii e min; pellet, ko en meeɗooɓe [lepte ɗen].
Min mbewinno on, tawde hay minen, ko min bewnooɓe".
Kamɓe on nden ñande, ko ɓe haawtoyteeɓe ka lepte.
Ko nii Minen Min ngollirtata bomɓe ɓen.
Kamɓe si ɓe mbi'anooma: "deweteeɗo alaa si wonaa Alla", ɓe mawnintinoo.
ɓe mbi'a: "Kere men ngaccitiray deweteeɗi amen ɗin, fii yimoowo kaangaaɗo?"
Si ko woni, (Nulaaɗo) on ko goonga ardi, o goongini nulaaɓe ɓen.
Pellet, ko on meeɗay ɓe lepte mu'usuuɗe ɗen.
On njoɓetetaake, si wonaa yeru kon ko ngollatnoɗon.
si wonaa jiyaaɓe Alla laɓɓinaaɓe ɓen,
hino woodani ɓen ɗoon, fanndaare ganndaandi:
muuyanteeɗi, kadi ko ɓe teddinteeɓe,
ka aljannaaji neeminiiɗi,
e hoore danɗe, ko ɓe feewtondirɓe.
Hara kore heɗe mbannginii e maɓɓe, immorde e ɓulirde
daneeje, lewñunde, fii yarooɓe,
mu'usuuɗe hoore alaa e majjam, wonaa ɗam ciwrinirteeɓe ɗam.
Hino woodani ɓe (toon): raɓɓuɓe ndaarɗe, yaaja giteeɓe,
wa'aɓe wa ɓoccooɗe maraaɗe.
Woɗɓe e maɓɓe peewtita ɓeya, ɓe laɓndondira.
Goɗɗo e maɓɓe wi'a: "Min miɗo marunoo gonndiijo,
wi'atnooɗo: "Kere ko a jiyaaɗo e gooŋɗinɓe ɓen?
Eyoo si en maayii, en wontii mbullaari e ƴi'e, tawa ko en yoɓitoyteeɓe?"
O wi'a: "Taw si ɗon njiɗi ƴeewde?"
O ƴeewa, o haynoo oya ka leri dulbunge,
o wi'a: "Mi wooɗndirii Alla ! A ɗeɓɓi fii no mi halkorde!
Si wonaano moƴƴere Joomi am nden, mi tawdeteno e [lepteteeɓe ɓeen].
Wonaa noon en maayataa,
si wonaa maayde men aranere nden, en wngonaani kadi lepteteeɓe?"
Pellet, ko ɗuum ɗoo woni maloore mawnude ndeen.
Ko fii sugu ɗuum ɗoo, woni yo gollooɓe ngollan.
Hara ko ɗuum ɓuri moƴƴude jipporde, kaa ko leggal "Zaqquumi" [ngal kaaɗugal]?
Min mbaɗii ngal jarrabuyee tooñɓe ɓen.
Ngal, ko leggal jaltatngal ka tummbere Dulbunge.
Dimɗe maggal, hono wa'i no ko'e seytanooji.
Kamɓe ɓe, pellet, ko e maggal ɓe ñaamirta, ɓe kebbinira ngal deedi maɓɓe.
Refti hino woodani ɓe e dow maggal, njaram patinaaɗam.
Refti ruttorde maɓɓe ndeen, ko ka Dulɓoowe.
Ɓe tawu baabiraaɓe maɓɓe ɓeen, ko majjunooɓe,
ɓe ngoni e yaccagol njokka baɗteeji maɓɓe.
Gooŋɗii, ko ɓuri ɗuuɗude e adamɓe ɓen, majjiino, ado maɓɓe.
Gooŋɗii le, Min nuluno e maɓɓe, jeertinooɓe.
Kono ndaaru baɗtane ɓren jeertinanooɓe, no wa'anoo!
Si wonaa jiyaaɓe Alla, laɓɓinaaɓe ɓen.
Gooŋɗii Nuuhu nodduno Min, Min moƴƴii jaabotooɓe.
Min ndaɗni mo, kaŋko e yimɓe makko ɓeen, e suno mawnngo ngon,
Min mbɗi gelngol makko ngol, heddotooɓe ɓen.
Min ngaccani mo mantoore, e sakkitiiɓe ɓeen.
Kisal wonii e Nuuhu, e ndeer winndere nden.
Ko non woni ko Min mbarjorta moƴƴimɓe ɓen.
Kaŋko, ko o jeyanooɗo e jiyaaɓe Amen gooŋɗinɓe ɓen.
Refti Min njooli heddii ɓe ɓeen.
Hino jeyanoo e jokkunooɓe mo ɓe Ibraahiima.
Tuma nde ardunoo e Joomi makko, e ɓernde hisnde.
Nde o maakannoo ben makko e yimɓe mum ɓeen: "Ko holɗum ndewoton?
E ko deweteeɗi pefindaaɗi, ko wanaa Alla, paalaɗon?
Ko cikkuɗon e Joomiraawo tagoore ngon?"
O ndaariri ndaarande to koode,
o maaki: "Ko mi ñawnɗo".
Ɓe ngacci mo, ɓe nduŋti.
O mooltii e deweteeɗi maɓɓe ɗin, o maaki: "E on ñaamataa?
Ko heɓi on, on kaalataa?"
O naatnani, fiyirde ɗi ñaamo ngon.
Ɓe peewti e makko, hiɓe njaawno.
O maaki: "E on ndeway ko lesuɗon!,cehɗon).
hara le ko Alla tagi on, e ko ngolloton?"
Ɓe mbi'i: "Mahanee mo mahdi, mbugoɗon mo ka dulɓayange".
Ɓe pa'andanii mo feere; kono Min mbɗi ɓe sooybe ɓen.
O maaki: "Min on, ko mi peroowo ka Joomi am, aray nde O feewnata kam.
Joomi am, weeɗam geɗal moƴƴuɓe".
Min mbeltiniri mo, geɗal muññiiɗo.
Nde on yottinoo e makko jahal, [Ibraahiima] maaki: "Ko an ɓiɗɗo am, min mi yi'ii e ɗoyngol, won'de miɗo hirse. Ndaaru ko yi'iɗaa". [Ismaa'iila] maaki: "eey ma baaba'en, mbaɗee ko njamiraɗon kon, on tawoyay kam, si Alla jaɓii, jiyaaɗo e muñiiɓe ɓen".
Nde ɓe jebbilaninoo (yamiroore Alla nden), o hippiri mo tiinde nde,
Men noddiri mo wi'ide: "eey ma yo Ibraahiima !
Pellet, a gooŋɗiinii koyɗol ngol. Ko Minen Min njoɓirte moƴƴinooɓe ɓeen".
Pellet, ko ɗuum ɗoo woni jarrabuyee ɓannguɗo oon.
Min cootiri mo kirse mawɗe.
Min ngaccani mo mantoore, e sakkitiiɓe ɓen.
"Kisal wonii e Ibraahiima".
Ko wano nii Min njoɓirta moƴƴinooɓe ɓeen.
Kaŋko, ko o jiyaaɗo e jiyaaɓe Amen gooɗinɓe ɓen.
Min mbeltiniri Ishaaqa, Annabaajo jiyaaɗo e moƴƴuɓe ɓen.
Min kebbini barki e makko e Ishaaqa. Hino e geñngol maɓɓe ngol: moƴƴinɗo, e tooñuɗo hoore-mun ɓanngini.
Gooŋɗii Min moƴƴike e dow Muusaa e Haaruuna,
Min ndaɗni ɓe, kamɓe e yimɓe maɓɓe ɓeen, e ngoƴo mawnungo,
Min mballi ɓe, ɓe ngoni foolɓe ɓen.
Min ngokki ɓe deftere ɓannginnde ndeen.
Min peewniri ɓe, e laawol pocciingol ngol.
Min ngaccani ɓe mantoore, e sakkitiiɓe ɓeen.
"Kisal woni e dow Muusaa yo Haaruuna".
Ko wano nii Min noɓitirta moƴƴimɓe ɓen.
Kamɓe ɗiɗo, ko ɓe jiyanooɓe e jiyaaɓe Amen gooɗiinɓe ɓen.
Pellet, Ilyaasa kadi, ko jeyanooɗo e Nulaaɓe ɓeen.
Jaŋto nde o maakannoo yimɓe makko ɓen: "E on kulataa [Alla]?
E ko "Ba'ala" ndewoton, ngaccon ɓurɗo moƴƴude tagoore nde?
Woni Alla, Jeyɗo on, Jeyi baabiraaɓe mon adinooɓe ɓeen?"
Ɓe njeddii mo, awa non, ko ɓe tawnoyteeɓe (ka lepte).
Si wonaa jiyaaɓe Alla laɓɓinaaɓe ɓeen.
Min ngaccani mo mantoore, e sakkitiiɓe ɓen.
"Kisal woni e dow Ilyaasiina'en".
Ko wano nii Min njoɓirta moƴƴimɓe ɓeen.
Kaŋko, ko o jeyanooɗo e jiyaaɓe Amen gooŋɗinɓe ɓen.
Pellet, Luutu kadi, ko jiyanooɗo e Nulaaɓe ɓeen.
Jaŋto nde Min ndaɗndunoo mo, kaŋko e ɓeynguure makko nden fof,
si wonaa nayeeja debba, tawaaɗo e luttunooɓe ɓeen,
refti Min oƴƴi heddii ɓe ɓeen.
Onon non, hoɗon ndewa e hoore-maɓɓe, dawol mon.
e jemma. E on kaqqiltaa?
Pellet, Yuunusa kadi, ko jiyanooɗo e Nulaaɓe ɓeen.
Jaŋto nde o dogirnoo ka laana hebbinaaka,
o urbinii, o jiyaa e foolaaɓe ɓeen.
Liinngii ngii moɗi mo, ko o pelniiɗo.
Si wonaano tawde homo jeyanoo e subbunhinotooɓe ɓen,
o ñiiɓayno e reedu maggii, ha ñalnde ummintinoytee.
Min mberlii mo ka ladde, ko o ñawnɗo.
Min puɗini e mayre, leggal buudi.
Min nuli mo e ujune teemeder yimɓe, maa ko ɓuri.
Ɓe ngooŋɗini, Min ndakmiti ɓe haa e dumunna.
Laɓndii ɓe:" E ko Joomi maa woodanta ɓiɓɓe rewɓe, kamɓe kan worɓe?
Kaa Min tagir Maley'ikaaaji dewwɗinaaɗi, hara ko ɓe seediiɓe?"
Paamee, kamɓe e pepindaale maɓɓe ɗen, hiɓe mbi'a:
"Allah jibinii"; pellet, ɓe penat
Hara O cuɓay ɓiɓɓe rewɓe ɓen e dow worɓe ɓen?
Ko heɓi on, si ɗon ñaawira noon?
E on miijtottaako?
Kaa hoɗon njogii hujja ɓannguɗo?
Haray ngaddee deftere mon nden, si wonii ko on gooŋɗuɓe!".
Ɓe mbaɗi hakkunde makko e Maleykaaji, asko; hara non, Maleykaaji no nganndi, ɓen ko tawnoyteeɓe (ka lepte).
Senaare woodani Allah, e ko ɓe cifotoo!
Si wonaa jiyaaɓe Allah laɓɓinaaɓe ɓen.
Nganndon onon e ko ndewoton kon,
on ngonaani majjinooɓe ɗuum [goɗɗo goo],
si wonaa tawɗo on ko naatoowo ka Dulɓaynge.
[Maleykaaji mbi'i'i]: "Alaa e amen, mo alanaa ɗum, darorɗe ganndaande;
Ko minen ngoni oni saffinaaɓe ɓeen;
Ko minen kadi ngoni subbunhinotooɓe ɓen.
Ɓe ngoniino e bii'gol:
"Hara deftere iwnde e adinooɓe ɓeen, no woodannoo min,
min ngonayno jiyaaɓe Allah laɓɓinaaɓe.
Ɓe njeddi nde, kono aray ɓe nganndoya !
Gooŋɗii Konngol Amen ardinoke, fii jiyaaɓe Amen, Nulaaɓe ɓen,
won'de pellet, ko kamɓe ngoni walleteeɓe ɓen,
e won'de ko konu Amen ngun, woni foolooɓe ɓen.
Ɗuurno ɓee, ha e saanga;
ndaaraa ɓe, ɓe aray nji'a!
E hara ko lepte amen men ɗen ɓe keñorta?
Si ɗe njippike ka tannde (dingiral)maɓɓe, haray bimmbi waajonooɓe ɓeen bonii !
Ɗuurno ɓee, ha e saanga;
ndaaraa, ɓe aray nji'a!
Senaare woodanii Joomi maa, Jeyɗo teddungal, e ko ɓe cifotoo !
Kisal wonii e Nulaaɓe ɓen,
Jettooje ngoodani Allah, Jeyɗo winndere nden!

