The Noble Qur'an Encyclopedia
Towards providing reliable exegeses and translations of the meanings of the Noble Qur'an in the world languagesThe Star [An-Najm] - Fulani Translation - Rowwad Translation Center
Surah The Star [An-Najm] Ayah 62 Location Maccah Number 53
Mi wooɗndirii hoodere si konde fukkiima
Gondiijo mon majjaani o bewaani.
O haalata kadi belaaɗe.
Ndee [Alqur’aanaare] wonaani, si wonaa waajo bahyateeɗo.
Ko joom semmbe janngini ɗum mbo.
Joom mbaadi yooɗndi o fotondiri.
Hombo woni e jookli toowɗi.
refti o ɓadi o ɓattii.
O woni ɓadiiɗo fotde lahñe ɗiɗe wolla ko ɓuri ɓadaade.
O wahyii e maccuɗo makko ko o wahyii ko.
ɓernde mum fennaani e ko o yi'i ko.
mbele hoɗon njeddandira e mum ko yi'i.
Ko noon tigi o yi'i Jibriir laawol goɗngol.
ka lekki jaaɓi njani sanne(haaɗtirdi).
ko kiin lekki woni aljanna koɗirɗo.
Nde muurata e lekki jaaɓi-he ko naatata.
Gite ɗe oonñaaki nde njawtaani keerol.
Ko goonga o yi'i e kaawsaaji Alla ɓurɗi he mawnide.
Onon he'eferɓe mbelr on nji'i laata e ujjaa.
E manaata tataɓiija goɗɗo oon ne.
Mbele hina woodani on gorko na woodani Mbo debbo.
ɗuum de wadde ko peccugol ngol nuunɗaani.
ɗi ngonah si wonah inɗe ɗe innuɗon onon e baabiraaɓe mon Alla jippinaani heen daliil ɓe ndewaani si wona sikke e mbelamme pittaali ko goongo peewal arii e maɓɓe ummaade to Joom mu'en.
wolla mbele na woodani neɗɗo ko o wooɗa ko.
Ko Alla woodani ko sakkati e ko adii ko.
Heewii e maleykaaji e ndeer kammuuji ɗi tefoore majji nafatah hu'unde tawi wonah caggal de Alla sakkitani wonan'de mbo O wela O.
Pellet ɓeen ɓe ngoonɗinaani La'akara hoɓe innira maleykaaji inɗe rewɓe.
Woodanaani ɓe ganndal, alah koɓr ndewata si wona sikke, pellet sikke nafatae goonga hay hu'unde.
ɗuurno oon nduntiiɗa jikru amen mbo yiɗah si wona nguurndam aduna.
Ko ɗoon ganndal mum en haaɗi, pellet ko Alla ɓuri anndude oon majjuɗo laawol makko, ko Kaŋko kadi ɓuri anndude oon peewɗo.
Ko Alla woodani kala ko woni e kammuuji e leydi ngam o yoɓa ɓeen bonnuɓe koɓe mbonni ko, o yoɓa kadi moƴƴinɓe moƴƴoore.
ɓeen woɗɗitotooɓe bakkatuuji mawɗi ɗin e paŋkare [ɓe paggitotaako] si wonaa tokoosi ɗin. Pellet, Joomi maa ko jaacɗo yaafuyee. Ko Kaŋko ɓuri anndude on gila O puɗɗunoo on ummaade e leydi, e nde ngonnoɗon fuƴƴannde ka deedi neeniraaɓe mon. Wota on mantu ko'e mon; ko Kaŋko ɓuri anndude gooŋɗuɓe ɓren.
E a tinaali ɗuurniiɗo oon,
hino okkira seeɗaa, hooti o ɗawa?
Kere o jogi ganndal mbirniiɗi ngal o yi'irta?
Kaa o humpitaaka ko woni kon e ɗeri Muusa ɗiin
e [ka ɗeri] Ibraahiima kuuɓnuɗo [ahadi yottini]
won'de woŋkii [woo] ronndotaako doŋgal (bakkaat) woɗkii goo,
e won'de alanaa neɗɗanke, si wonaa ko o golli kon;
e won'de golle makko ɗeen, aray ka yi'ee,
Refti o yoɓire ɗe njoɓdi timmundi,
e wonan'de ko ka Joomi ma woni haattirde ndeen.
e won'de ko Kaŋko woni beltinoowo gullinoowo
ko Kaŋko kadi woni barooro Wuurnita,
e won'de O tagii resindirayɗi ɗin ɗiɗi : gorel e deyel,
immorde e toɓɓere maniiyu si yuppaama,(e raŋŋa).
e wonnode ko Kaŋko woodani tagitugol ɗimmum.
e won'de ko Kaŋko woni galɗinɗo e gokkuɗo,
e won'de ko Kaŋko woni Jeyɗo hoodere Si'ira ndeen,
e won'de ko Kaŋko halki Aadi'en adinooɓe,
e Samuuda'en, o heddaano hay e gooto,
Ko non kadi yimɓe Nuuhu ɓeen ko adii[ɓe], pellet, ɓeen laatino ɓurɓe tooñude e bewde.
e yimɓe fitaare ɓeen (ɓe) o waylitunoo:
O hippiri ɗe ko ko o hippiri.
Ko holɗum e neemaaji Joomi ma ɗiin cikkitotoɗaa?
Oo ko jeertinoowo jiyaaɗo e jeertinooɓe adinooɓe.
Darngal ngal noon ɓadiima.
Duñoowo ngal ko woori Allah, ala.
E ko ndee yeewtere [Alqur'aana] kaawetoɗon?
Hoɗon njala, on ngullataa?
Te ko on welsindiiɓe?
Kooni cujjanee Allah, ndewon [mo].

